𝗞𝗚𝗟𝗨 𝗶𝗻 𝗚𝗮𝗹𝗲𝗿𝗶𝗷𝗮 𝗣𝟳𝟰 𝘃𝗮𝘀 𝘃𝗹𝗷𝘂𝗱𝗻𝗼 𝘃𝗮𝗯𝗶𝗺𝗼 𝗻𝗮 𝗼𝗱𝗽𝗿𝘁𝗷𝗲 𝗿𝗮𝘇𝘀𝘁𝗮𝘃 𝗠𝗮𝘁𝗷𝗮𝘇̌𝗮 𝗛𝗮𝗻𝘇̌𝗸𝗮 𝗡𝗲𝗸𝗮𝗷 𝘃𝘀𝗲 𝗱𝗿𝘂𝗴𝗲𝗴𝗮 (𝗩𝗰̌𝗮𝘀𝗶𝗵 𝗺𝗲 𝘇𝗮𝗺𝗶𝗸𝗮, 𝗱𝗮 𝗯𝗶 𝗼𝗱𝘀̌𝗲𝗹) 𝗶𝗻 𝗧𝗮𝗱𝗲𝗷𝗮 𝗣𝗼𝗴𝗮𝗰̌𝗮𝗿𝗷𝗮 𝗡𝗼𝗿𝗲𝗰 𝗻𝗮 𝗵𝗿𝗶𝗯𝘂 (𝗕𝗿𝗲𝘇 𝗯𝗲𝘀𝗲𝗱), 𝘃 𝗰̌𝗲𝘁𝗿𝘁𝗲𝗸, 𝟲. 𝗺𝗮𝗿𝗰𝗮 𝟮𝟬𝟮𝟱, 𝗼𝗯 𝟭𝟵. 𝘂𝗿𝗶.
Odprtje bodo pospremili igralka Draga Potočnjak s pesmimi Matjaža Hanžka ter duet Jure Pukl in Primož Simončič na saksofonih.
Razstavi prvič sopostavljata manj znana in neznana umetniška dela zgodnjih šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih let dvajsetega stoletja. Ob razstavah napovedujemo izid nove knjige umetnika Matjaža Hanžka Vilice so obrnjene navzgor ali navzdol.
Umetniška praksa 𝗠𝗮𝘁𝗷𝗮𝘇̌𝗮 𝗛𝗮𝗻𝘇̌𝗸𝗮 je raznolika in večplastna, pri čemer je jezik njen osrednji medij. Njegova vizualna poezija je presegla okvir tiskanih publikacij ter postala objekt, medmedijski projekt, sistem. Pogosto je deloval zunaj institucionalnih okvirjev in razvijala neformalne oblike komunikacije.
Hanžek je eksperimentiral s prenosom umetnosti v socialni prostor ter ustvarjal inovativne multimedijske artefakte. Iz zgodovinskih avantgard je prevzel dve operativni strategiji: postopek načrtovanja, programiranja in princip naključja.
Sodeloval je z gibanjem OHO, kasneje pa s predstavniki kontrakulture, ki so umetnost povezovali z družbenim uporom.
Njegovo delo prepleta vizualno umetnost s popularno glasbo, stripom in drugimi žanri ter odraža družbenopolitični kontekst časa. Jezik dojema kot sredstvo komunikacije, ki na estetski in socialni ravni povezuje posameznike in skupnosti.
𝗧𝗮𝗱𝗲𝗷 𝗣𝗼𝗴𝗮𝗰̌𝗮𝗿 raziskuje spregledane fenomene ter v svoji postkonceptualni umetniški praksi uporablja intervencijo in kritično raziskavo. Njegovo delo izhaja iz situacionizma in kontrakulture. Leta 1990 je ustanovil Muzej sodobne umetnosti, ki ga je kasneje preimenoval v P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti.
Razstava predstavlja njegova zgodnja dela, fotografije in performanse iz let 1975–1980, ki ob nastanku niso bila vključena v umetnostni sistem in so večinoma ostala neznana. To alternativno pozicijo najbolje ponazarjata teorem akcije brez dogodka, s katerim je avtor označil svoja zgodnja performativna dela, ter koncept preloženega občinstva, ki ga poznamo iz performansov skupine Gorgona in Tomislava Gotovca iz 60. let. Danes ta dela predstavljajo specifično prakso konceptualne umetnosti in institucionalne kritike. Eden izmed primerov je serija ZOO (1979), v kateri ujetost živali simbolizira muzejsko postavitev – prostor, kjer postanejo zgolj estetski eksponati in odsev človekovega nadzora nad naravo.
Razstavi bosta na ogled do 4. maja 2025, v starem delu galerije.
Besedilo in fotografija: KGLU.