Približuje se še slovenski praznik zaljubljencev, kar pomeni, da pri nas zaljubljenci praznujejo dvakrat. Konec koncev smo dežela (in tudi kraj!) z angleško besedo »ljubezen« v imenu, kajne? Nekoliko manj skomercializiran, pa vendar s tako bogato tradicijo in lepim sporočilom. Gregorjevo – dan, ko bi se naj po ljudskem izročilu ženili ptički. Prva ptica, ki so jo ta dan dekleta videla, bi naj nakazovala, kakšen bo njen bodoči mož. Katero bi si želele videti?
Hkrati pa je 12. marec tudi dan, ki nakazuje prebujanje narave in s tem začetek pomladi. Dnevi so vedno daljši, svetloba vedno bolj prevladuje nad temo. V krajih z dolgoletno obrtniško tradicijo je tako veljalo, da sv. Gregor »luč v vodo vrže« in preko tega se je razvila tradicija spuščanja »gregorčkov« po vodotokih na predvečer gregorjevega. »Gregorčki« so pisane barčice in hišice razsvetljene s svečkami, saj luči v naslednjih parih mesecih ne bomo več potrebovali. Povečini so izdelani s strani otrok in ustvarijo pravo pašo za oči.
V preteklih letih smo gregorjevo obeleževali tudi v Slovenj Gradcu s spuščanjem »gregorčkov« po Suhodolnici v organizaciji KD Stari trg.
Avtor fotografije: Tomo Jeseničnik