Najlepša soteska na Koroškem skriva v sebi povodje reke Suhodolnice. Pot po soteski, kjer je nekdaj vodila tudi cesta, je zelo lepa, mestoma zavije v hrib, od koder se ponujajo še lepši razgledi.

Suhodolnica se na nekaterih mestih skrije pogledu in tudi ponikne. Hladna soteska je poraščena z mahom in lišaji ter obdana z visokoraslim gozdom in strmimi soteskami. Pot je senčna in v poletnih mesecih še posebej prijetna, na koncu soteske pa se nahaja Plešivški mlin z drevoredom.

Soteska Kaštel je del Gozdno – turistične poti Plešivec.

Posebnost Pohorja so gozdovi, za katere je najbolj značilna temna smreka, travniki in pašniki, ki so privlačni za pohodnike, ter številna močvirja, barja ter jezera. Najbolj poznano jezero je Ribniško jezero in Lovrenška jezera. Predstavljata edinstven ekološki ekosistem.
Pohorje je alpski masiv, ki obsega okoli 840 km2 in s svojim kopastim zahodnim delom sega na območje Koroške. Značilno krajinsko podobo mu dajejo temni smrekovi gozdovi, ki pokrivajo več kot 70 % površine. Nepropustna silikatna geološka podlaga iz magmatskih in metamorfnih kamnin ustvarja značilne pohorske ekosisteme, zato ne čudi, da je tukaj kar 16 gozdnih rezervatov, v katerih se med drugim nahajajo tudi šotna barja Ribniško jezero in Lovrenška jezera. Barja na Pohorju predstavljajo skrajno jugovzhodno mejo razširjenosti barij v Evropi. Obe barji sta dobro dostopni peš in opremljeni z lesenimi brunčanimi potmi ter interpretacijsko infrastrukturo.
O malo drugačnem nastanku Ribniškega jezera pripoveduje tudi koroška pripovedka, ki pravi:" Na vrhu Plešivca se je lesketalo tiho jezero. V njem je prebival prijazen povodni mož Jezernik, ki je rad pomagal ljudem tam okoli. Ko so ob jezeru zgradili cerkev sv. Uršuli, so zvonovi zmotili njegov mir. Kmet Plešivčnik je jutro za jutrom začuden opazoval svoja vola v hlevu, kako sta utrujena in potna. Po kakšnem tednu je našel v jaslih vrečko zlatnikov, že naslednji dan pa sta bila vola spočita. V nedeljo so se možje po maši pogovarjali, da na Uršlji gori ni več jezera, nastalo pa je novo na vrhu Pohorja. Plešivčniku je bilo takoj jasno: Jezernik je z volmi vozil jezersko vodo. Jezernika po selitvi ni nihče več videl, a nekatera znamenja kažejo, da še živi v jezeru."

Uršlja gora ali Plešivec je navzhodnejši karavanški vrh, ki leži med Slovenj Gradcem in Črno na Koroškem.

Velja za eno izmed lažje dostopnih gora, ki je z južne strani vsa porasla in ne preveč strma. Je tudi priljubljena romarska točka, saj na vrhu stoji cerkev sv. Uršule, ki je najvišje ležeča v Sloveniji. Na vrhu 1.699 metrov visoke gore boste doživeli čudovit pogled na Mežiško, Mislinjsko, Dravsko in Šaleško dolino. Uršlja gora presega klimatsko gozdno mejo, zato je njen vrh neporaščen – od tod tudi njeno staro ime Plešivec. Vrh je prekrit s pravimi planinskimi travniki, kjer najdemo zanimive rastlinske vrste: značilno rastišče alpske zoisove zvončnice, med zanimivejšimi pa sta še kortuzovka in alpska zlatica.

Kremžarjev vrh se nahaja nad Slovenj Gradcem in je najbolj zahodni tisočak na Pohorju. Koča na jugozahodni strani Kremžarjevega vrha je najbolj zahodna pohorska planinska postojanka (1.102 m). Od koče, ki je točka slovenske planinske poti, se vidi Uršlja gora. Nekaj več razgleda pa je na večji travnati jasi v bližini koče, kjer se nam odpre pogled proti Košenjaku. Pokrajina je tipično pohorska s širokimi gozdovi in številnimi cvetočimi travniki samotnih gorskih kmetij.

Prelepa narava vas bo zagotovo očarala.

V bližini Slovenj Gradca se lahko sprehodite na Rahtelov vrh iz katerega se vam odpre čudovit pogled na Slovenj Gradec in Mislinjsko dolino.